Jesus ta popile ovalongwa vaye
(Mark. 2:23-28Luk. 6:1-5)1 Pomafiku enya Jesus okwa pitila mokati komapya mefiku lEshabata, ndele ovalongwa vaye ova hangika va fya ondjala, opo nee va hovela okupolola oilya ndele tava shoshona. 2 Ndelenee Ovafarisai eshi ve shi mona, ova tya kuye: “Tala ovalongwa voye otava ningi eshi sha kelelwa okuningwa efiku lEshabata.” 3 Ndelenee Oye kwa tya kuvo: “Mboli onye inamu lesha, David eshi a ningile, oye mwene novaendi pamwe naye eshi va li va fya ondjala, 4 nhumbi a ya mongulu yaKalunga, ndele va lile po omingome detaliko, da li inadi pitikwa okuliwa kuye nokovaendi pamwe naye, ndelenee okovapristeli aveke? 5 Ile inamu lesha momhango, ovapristeli nhumbi tava nyono oshipango shEshabata fimbo ve li motembeli, vo inava velwa ombedi? 6 Ndele ohandi mu lombwele: Ou e li apa, oye e dule otembeli. 7 Ndelenee ngeno mu shiive eshi oshike. ‘Efilonghenda nda hala, hayambo,’ ngeno inamu tokola ava inava nyona sha. 8 Osheshi Omona wOmunhu Oye omwene wEshabata.”
Jesus ta velula oshingudu
(Mark. 3:1-6Luk. 6:6-11)9 Ndele Ye okwa dja ko ndele ta i moshinagoga yavo. 10 Ndele tala, omwa li mu nomunhu e neke la fya. Ovo ve mu pula ndele tava ti: “Otashi dulika okuvelula mefiku lEshabata?” Osheshi va hala okumona omhito yoku ke mu popya. 11 Ndelenee Ye okwa tya kuvo: “Olyelye ou mokati keni e nodi imwe aike, ndele tai wile moshilambo mefiku lEshabata, ite i kwata ndele te i shili mo ngeno? 12 Hano omunhu e dule odi luhapu unene! Onghee hano otashi dulika okulonga ouwa mefiku lEshabata.” 13 Ndele okwa tya komulumenhu ou: “Yukililifa eke loye!” Oye okwe li yukililifa; ndele la veluka, nola kala ngaashi likwao. 14 Ndele Ovafarisai ova dja mo ndele tave mu likundu nhumbi ve noku mu dipaa.
Jesus ina hala okuhololwa
(Mark. 3:7-12Luk. 6:17-19)15 Ndele Jesus eshi a didilika eshi, okwa dja ko. Ndele vahapu ve mu shikula, nokwe va velula aveshe, 16 ndele okwe va kunghilila neenghono vehe mu holole; 17 opo di wanifwe edi da tongwa komuxunganeki Jesaja eshi ta ti:
18 “Tala, omunhu wange, nde mu hoolola,
omuholike wange, ou omwenyo wange we mu hokwa;
Ame ohandi mu tula Omhepo yange,
oye ndele ta udifile ovapaani etokolo la yuka.
19 Oye iha tamanana ndele iha ingida,
ndele ngaashi ondaka yaye
itai udika momapandavanda.
20 Oshihati sha tanduka ite shi nyanyaula,
nokangodi koshela yomaadi ka twimaana,
ite ka dimi po,
fiyo ta fikifa eshi sha yuka mefindano.
21 Novapaani otave ke lineekela edina laye.”
Jesus naBelsebul
(Mark. 3:22-30Luk. 11:14-23, Luk. 29-32)22 Ndele okwa etelwa po omulumenhu e na ondemoni, kwa li omupofi nomufitandaka, ndele okwe mu velula, nomufitandaka okwa popya nota mono ko. 23 Ndele ovanhu aveshe ova kumwa ndele tava ti: “Ou haye mbela omona waDavid?” 24 Ndelenee Ovafarisai eshi ve shi uda, ova tya: “Eendemoni ote di tefa mo Belsebul aeke, omukulunhu weendemoni.”
25 Ndelenee Oye a li e wete omadiladilo avo, ndele ta ti kuvo: “Okeshe tuu oshilongo tashi litwile ondubo musho vene, otashi teka po, nongaashi kaku noshilando ile eumbo tali litwile ondubo mulo vene tali kala po. 26 Ndele ngeenge Satana ta te mo Satana mukwao, hano oye okwe litwila ondubo muye mwene, oshilongo shaye otashi kala po ngahelipi? 27 Ndele ngeenge Ame handi te mo eendemoni naBelsebul, ovana veni hano otave di te mo nalyelye? Onghee hano ovo tava ningi ovatokoli veni. 28 Ndelenee Ame ngeenge handi te mo eendemoni nOmhepo yaKalunga, opo hano ouhamba waKalunga wa fika nee kunye. 29 Ile olyelye ta dulu okupumina meumbo lomunaenghono noku mu nyeka oinima, shapo ta mange tete omunaenghono mwene? Opo ta tinhi po eumbo laye. 30 Ou iha kala kumwe naame, oye e nondubo naame, naau ita ongele pamwe naame, oye ta halakanifa. 31 Onghee handi mu lombwele: okeshe tuu etimba nesheko ovanhu otave li diminwa po, ndele okusheka Omhepo Iyapuki itaku diminwa po. 32 Ndele ngeenge ku na ou ta popi ondjovo a twa ondubo nOmona wOmunhu, otai mu diminwa po, ndele ou ta popi Omhepo Iyapuki, oye ite shi diminwa po nande nomounyuni ou nomwaawinya tau uya.
33 “Ningeni omuti muwa, noiimati yao oiwa, ile mu ninge omuti mwii, noiimati oii; osheshi omuti ohau shiivika koiimati yao.
34 “Oludalo nye lomayoka, otamu shiiva ngahelipi okupopya ouwa, onye vene eshi mu li po muvai? Osheshi eshi shi yadi momutima, osho tashi popifa okanya. 35 Omunhu muwa ota holola mo ouwa omelimba laye liwa, nomunhu mwii ota kufa melimba laye lii owii. 36 Ndelenee ohandi mu lombwele: Okeshe tuu ondjovo yongaho, ovanhu tava tumbula, ovo ve na oku i pulwa efiku letokolo. 37 Osheshi okeendjovo doye ove to yukifwa omuyuki, nokeendjovo doye to pewa oushima.”
38 Opo nee vamwe vomovanongo vomishangwa novomOvafarisai ve mu nyamukula ndele tava ti: “Omuhongi, fye twa hala u tu ulikile edidiliko.” 39 Ndelenee Ye okwe va nyamukula ta ti: “Epupi eli lii lovanyoni vohombo la hala edidiliko, ndele itali pewa edidiliko limwe, olo tuu alike lomuxunganeki Jona. 40 Osheshi ngaashi Jona a kalele medimo loshikwameva omitenya nhatu nomaufiku atatu, hano osho yo Omona wOmunhu ota ka kala koshi yedu omitenya nhatu nomaufiku atatu.
41 “Ovalumenhu vaNinive otava ka nyumuka pamwe nepupi eli metokolo, ndele tave li pe etimba; osheshi ovo va li ve lidilulula keudifo laJona, ndele tala, ou e li apa oku dule Jona. 42 Ohamba omukainhu yokoumbuwanhu otai ka fikama pamwe nepupi eli metokolo, ndele tai li pe etimba, osheshi oyo ya dile okominghulo dedu, ye uya okupwilikina eendunge daSalomo, ndele tala, ou e li apa, oku dule Salomo.
43 “Ndele omhepo ya nyata ngeenge ya dja mo momunhu, otai tokola omitunda nomitunda dihe na omeva, tai kongo etulumuko, ndele itai li mono. 44 Opo nee tai ti: ‘Ame ohandi ka shuna meumbo lange omo nda dile.’ Ndele ngeenge tai uya mo, otai li hange li li hamupulu, la kombwa, ndele la wapalekwa. 45 Opo nee tai i ndele tai ka konga eemhepo dikwao dii di i dule, ndele tadi i mo ndele tadi kala mo. Ndele okukala kwaxuuninwa kwomunhu ou, otaku ningi kwii ku dule kwinya kwotete. Hano epupi eli lii osho tali ningilwa.”
Ovakwao vaJesus vashili
(Mark. 3:31-35Luk. 8:19-21)46 Ndele fimbo kwa li ta popi novanhu, tala, ina novamwaina ova li ofika pondje, nova hala ve mu popife. 47 Umwe ta ti kuye: “Tala, nyoko novamwanyoko ve li pondje, ndele va hala ve ku popife.” 48 Ndelenee Ye okwa nyamukula ou e shi mu lombwela, ta ti: “Meme olyelye novamwameme oolyelye?” 49 Ndele okwa ulika nokwooko kwaye kovalongwa vaye ndele ta ti: “Tala, meme, novamwameme ovo ava! 50 Osheshi keshe tuu ou ta wanifa ehalo laTate meulu, oye omumwameme omulumenhu nomumwameme omukainhu nameme.”
Jesus oye omuwa gwEsabati
(Mrk. 2:23-28Luk. 6:1-5)1 Inapu pita ethimbo ele, Jesus okwa pitile pokati komapya mesiku lyEsabati. Aalongwa ye oya li ya sa ondjala noya tameke okupolola omaha e taa li. 2 Aafarisayi sho ye shi mono, oya ti kuJesus: “Tala, aalongwa yoye otaa ningi shono shi indikwa mesiku lyEsabati.”
3 Jesus okwa ti kuyo: “Inamu lesha nani, shoka David e shi ningi, sho a li a sa ondjala, oye mwene naantu ye? 4 Oye okwa yi mongulu yaKalunga nokwa li iikwiila mbyoka ya yambelwa Kalunga, ya li inaayi pitikwa okuliwa kuye mwene nokaantu ye, ndele, okaayambi ayeke. 5 Nenge inamu lesha mompango, aayambi sho haa yono Esabati motempeli yo kaaye na oondjo? 6 Ngame otandi mu lombwele: Nguka e li mpaka, oku vule otempeli. 7 Ando mwa tseya shika shoka tashi ti: ‘Okusila ohenda oku vulile ndje okugandja omayambo,’ ando itamu pangula mbaka inaaya yona sha. 8 Oshoka Omuna gwOmuntu oye Omuwa gwEsabati.”
Omulumentu e na oshikaha sha lemana
(Mrk. 3:1-6Luk. 6:6-11)9 Jesus okwa zi po mpoka e ta yi mosinagoga yawo. 10 Omo omwa li mu na omulumentu e na oshikaha sha lemana. Mboka ya li ya hala okutamaneka Jesus, oye mu pula ya ti: “Osha pitikwa tuu okwaaludha mEsabati?”
11 Oye okwa ti kuyo: “Olye andola gwomune e na onzi yimwe ayike e tayi gwile moshilambo mEsabati, ite yi kwata, e yi hile mo? 12 Ano omuntu oku vule onzi kokulekule. Onkee ano osho opala okulonga uuwanawa mesiku lyEsabati.” 13 Oye nokwa ti komulumentu: “Utha oshikaha shoye!” Oye nokwe shi utha, nosha aluka sha ningi sha fa oshikwawo.
14 Aafarisayi oya zi mo noya kundathana, ya dhipage Jesus.
Omuntu gwOmuwa
15 Jesus sho e shi dhimbulula, okwa zi nkoka, naantu oyendji oye mu landula. Oye okwe ya aludha ayehe 16 nokwe ya indike noonkondo, kaaye mu holole. 17 Osho oohapu ndhoka dha popiwa komuhunganeki Jesaja odha gwanithwa, sho ta ti:
18 “Nguka oye omuntu gwandje nde mu hogolola.
Oye ngoka ndi mu hole nonde mu hokwa.
Ngame otandi mu tula Ombepo yandje,
oye notu uvithile aantu ayehe epangulo.
19 Oye iha tamanana, ye iha igidha,
newi lye itali uvika momapandaanda.
20 Oshihenguti sha tanduka ite shi nyanyagula.
Onyeka tayi tsina ite yi dhimi po,
sigo uuyuuki te u thikitha mesindano.
21 Naantu ayehe otaye ki inekela edhina lye.”
Jesus naBelsebul
(Mrk. 3:20-30Luk. 11:4-23)22 Oyo ye eta kuJesus omulumentu omunampwidhuli, ngoka a li omuposi, ye ihaa popi. Jesus okwe mu aludha, oye nokwa popi e ta mono ko. 23 Aantu ayehe oya kumwa ya ti: “Nguka ke shi nani omuna gwaDavid?”
24 Ihe aafarisayi sho ye shi uvu, oya ti: “Hakusha shilwe ta tidha mo oompwidhuli ihe okoonkondo dhaBelsebul, omukuluntu gwoompwidhuli.”
25 Jesus sho a dhimbulula omadhiladhilo gawo, okwa ti kuyo: “Okehe tuu oshilongo tashi itsile ondumbo, otashi yonuka po. Nakehe oshilando nenge egumbo tali itsile ondumbo, itali kala po. 26 Ano Satana ngele ta tidha mo Satana omukwawo, ini itsila tuu ondumbo muye mwene, noshilongo she otashi vulu tuu okukala po? 27 Ngele ngame otandi tidha mo oompwidhuli koonkondo dhaBelsebul, aana yeni otaye dhi tidha mo noonkondo dhalye? Onkee ano oyo taa ningi aapanguli yeni. 28 Ihe ngele ngame otandi tidha mo oompwidhuli koonkondo dhOmbepo yaKalunga, nena Oshilongo shaKalunga oshi li pune.
29 “Kaku na ngoka ta vulu okugwayela megumbo lyomunankondo, e mu yuge eliko lye okuninga ta manga tango omunankondo ngoka, opo ihe ta yugu egumbo lye.
30 “Kehe ngoka kee li kombinga yandje, oye okwa tsa ondumbo nangame. Naangoka itaa gongele pamwe nangame, oye ota halakanitha po.
31 “Onkee ano tandi mu lombwele: Ondjo kehe nesheko kehe aantu otaye li dhiminwa po, ihe esheko lyokusheka Ombepo Ondjapuki itali dhimwa po. 32 Ngele ku na ngoka ta popi ohapu a tsa ondumbo nOmuna gwOmuntu, oye te yi dhiminwa po. Ihe ngoka ta popi ohapu a tsa ondumbo nOmbepo Ondjapuki, oye ita dhiminwa po nomuuyuni mbuka nomumbwiyaka tau ya.”
Omuti niiyimati yagwo
(Luk. 6:43-45)33 “Ningeni omuti omwaanawa niiyimati yagwo iiwanawa, nenge ningeni omuti omwiinayi niiyimati yagwo iiwinayi. Oshoka omuti ohagu dhimbululwa kiiyimati yagwo. 34 Oluvalo lwomayoka ne, otamu wapa ngiini okupopya uuwanawa, one sho mu li po aawinayi? Oshoka shoka shu udhilila momutima, osho shoka okana take shi popi. 35 Omuntu omwaanawa ota holola mompungulo ye ombwanawa uuwanawa, nomuntu omwiinayi ota holola mompungulo ye ombwinayi uuwinayi.
36 “Ngame otandi mu lombwele: Okehe tuu ohapu yowala aantu taye yi tumbula, otaye ke yi pulwa mesiku lyepangulo. 37 Oshoka okoohapu dhoye ongoye to uthwa waa na oondjo, nokoohapu dhoye ongoye to pewa uusama.”
Oshikumithalonga shaJona
(Mrk. 8:11-12Luk. 11:29-32)38 Nena yamwe yomaalongimpango noyomaafarisayi oya pula Jesus ya ti: “Muhongi, otwa hala, u tu talithe oshikumithalonga.”
39 Oye a yamukula a ti: “Aantu yopethimbo ndika aawinayi naahondeli, omwa hala oshikumithalonga, ihe itamu pewa oshikumithalonga shilwe, aawe, osho tuu shoka shomuhunganeki Jona. 40 Oshoka ngaashi Jona a li mela lyondjambameya omasiku gatatu, osho tuu nOmuna gwOmuntu ota ka kala meni lyevi omasiku gatatu. 41 Aaninive otaa ka holoka mesiku lyepangulo pamwe nane notaye ke mu pa uusama, oshoka oyo yi itedhululithwa keuvitho lyaJona; ihe nguka e li mpaka oku vule Jona. 42 Omukwaniilwa omukiintu gwokuumbugantu ota ka holoka mesiku lyepangulo pamwe nane note ke mu pa uusama, oshoka oye okwa zile koha yuuyuni, a pulakene oondunge dhaSalomo; ihe nguka e li mpaka oku vule Salomo.”
Okugaluka kwombepo ya nyata
(Luk. 11:24-26)43 “Ombepo ya nyata ngele tayi zi momuntu, otayi endagula nomitunda dhaa na omeya, tayi kongo evululuko, yo itayi li mono. 44 Otayi ti: ‘Otandi shuna megumbo lyandje moka nda zile.’ Ngele ya galuka, otayi li adha li li owala, lya kombwa nolyo opalekwa. 45 Nena otayi yi notayi etelele oombepo oonkwawo heyali dhi yi vule muuwinayi. Odho tadhi ya notadhi kala moka. Nena okukala kwahugunina kwomuntu ngoka otaku ningi okwiinayi ku vule kwopetameko. Ano aantu mbaka aawinayi osho taa ka ningilwa.”
Aakwawo yaJesus yashili
(Mrk. 3:31-35Luk. 8:19-21)46 Ano manga Jesus a li ta lombwele aantu, yina naamwayina aalumentu oya thikama pondje, taye mu kongo, ya hala ya popye naye. 47 Nena gumwe gwomaantu mboka okwa ti kuye: “Tala, nyoko naamwanyoko oya thikama pondje, taye ku kongo, ya hala ya popye nangoye.”
48 Jesus okwe mu yamukula a ti: “Meme naamwameme oolye?” 49 Opo okwa ganeke oshikaha she kaalongwa ye e ta ti: “Tala, meme naamwameme oyo mbaka! 50 Oshoka kehe tuu ngoka ta gwanitha ehalo lyaTate yomegulu, oye omumwameme omulumentu nomumwameme omukiintu nameme.”