Midianǁîn ǃoagu hâ ǃAnu Torob
1 ǃKhūb ge Moseba ge mîmā: 2 “Midianǁîna Israelǁîn ǃoagun ge dī xūn ǃaroma ǀkhao. ǁNāsats ga dītoa, ots ge nî ǁō.”
3 ǁNā-amagab ge Moseba khoen ǃoa ge mî: “Torob ǃaroma ǂhomisen, î du Midianǁîna ǁnāǂam tsî ǀkhao ǃKhūb ǃoagun ge dī xūn ǃaroma. 4 Mâ ǃhaos Israelǁîn dis hoas ge ǀguiǀoadisi ǃkhamaoga torob ǃaroma nî sî.”
5 ǁNāti gu ge ǀguiǀoadisi ǃkhamaoga mâ ǃhaos hoasa xu ge ǁhûiǂuihe, ǀhaob ai disiǀgamǀaǀoadisi ǃkhamaoga. 6 Moseb ge ǃkhamaoga Eleasari ôab, prister Pinehasi di ǂgaeǂguis ǃnaka torob ǁga ge sî. ǁÎb ge ǃnâu xūn tsî ǂanǂans di ǀōb ǃaroma xâiǁnâdi ǃereams tsîna ge ūhâ i. 7 ǁÎgu ge ǃKhūb ge Moseba mîmā hâ i khami Midianǁîga ǁnāǂam tsî hoaraga aorekhoega ge ǃgam. 8 ǁÎgu ǀkha gu ge sao ra koro Midianǁî gao-aoga ge ǃgamhe: Evib, Rekemmi, Suri, Huri tsî Rebab hâga. ǁKhāti gu ge Beori ôab, Bileammi tsîna ge ǃgam.
9 Israelǁîn ge Midianǁî tarekhoedi tsî ǀgôan tsîna ǃkhōsis ǃnâ ū tsî ǁîn di goman tsî ǀgoana ǁkhâuǁnâ, ǃkhūsib âna ūǀhana, 10 tsî ǁîn di ǃādi tsî ǂnaumâin ge hâ i ǃkhaigu hoaga ge ǂhubiǂui. 11 ǁÎn ge ǁkhâuǁnân ge xūn hoan, ǃkhōsaben tsî ǀgoan tsîna ū 12 tsî ǁîna Moseb tsî Eleasar hâkha tsî hoaraga Israelǁîn Moabǂgāgu Jordanǃāb ǃoagu, Jerixos ǀkhāba xu ge ǁgoe i ǂnaumâiǃkhaib tawa ge hâ i gu tawa ge sī-ū.
Toroǂnubis di oahās
13 Moseb, Eleasari tsî hoaraga ǂgaeǂgui-aogu ǀhûhâsib digu tsîgu ge hâǃkhaiba xu ǂoa tsî toroǂnubisa ge ǃgûǃoa. 14 Moseb ge ǂamkhoegu, toroǃkhamaogu di mîmā-aogu tsî ǃgûsao-aogu tsîgu hoagu hîa ge oaǀkhīgu ǀkha ge ǁaixa hâ i. 15 Tsîb ge ǁîga ge dî: “Tare-i ǃaroma go hoaraga tarekhoede ge ûi kai? 16 ǂÂihō re, tarekhoe ge idi ge Bileammi ǁguiǂamde ǁnâuǀnam tsî Peors tawa, khoena ǃKhūb ǃoagun ǂgomǂgomsa tidese ge ǂgaeǂhapude. Nēs ge ǃKhūb di ǁaes aib ge ǂhīǁōba hāba ǃaromasa. 17 ǁNā-amaga mâ aoreǀgôab hoaba ǃgam tsî mâ tarekhoes aorekhoeb ǀkha ga sorosise ǁgoe-ūgu hâ is hoasa ǁkhāti ǃgam, 18 xawe sago ǃaroma hoaraga oaxaedi di ûiba sâu. 19 Nēsib ge mâ khoeb hîa ga khoe-e ǃgammi tamas ka io ǁō hâ khoe-i sorosa ga tsâǀkhāb hoaba hû tsēde hâǃkhaib ǃauga nî hâ. 20 Saraǃâ-i tsî khō-i, piriǀû-i tamas ka io hai-e xu a kurusa xū-i hoa-e ǃanuǃanu.”
21 Prister Eleasari ge toroǃkhamaogu hîa ge toroba xu oaǀkhīgu ǃoa ge mî: “Nēgu ge ǁgaragu ǃKhūb ge Moseba māga: 22-23 Mâ xū-i hoa-i hîa ǂhubi ǁoa i, ǃhuniǀurib, ǀhaiǀurib, brons-i, ǀuri-i, tin-i tamas ka io lood-i khami ī-i ge ǀaes ǃnâ ǃkharu-ūhes ǀkha nî ǃanuǃanuhe. Nau xūn hoan ge ǁgam-i ǀkha nî ǃanuǃanuhe. 24 Hûǁî tsēs ai go ge sago sarana nî ǁā; o go ge ǁnaetisase ǃanu tsî ǁkhawa hâǃkhaib tawa oasī ǁkhā.”
ǁKhâuǁnâxūn di ǀgorahes
25 ǃKhūb ge Moseba ge mîmā: 26 “Sats tsî Eleasari tsî nau ǂgaeǂgui-aogu ǀhûhâsib digu ǀkha ǀhao hâse ǁkhâuǁnâhe ge xūn hoan, ǃkhōsaben, goman tsî ǀgoan tsîn hoana ǃkhōǂgā hâse ǃgôakhâi. 27 ǁKhâuǁnâhe ge xūn hoana ǀgam ǀguitikō ǃâra ǃnâ ǀgora, ǀgui ǃâsa toroǃkhamaogu ǃaroma tsî nau ǃâsa ǃgau ra ǃâb ǀhûhâsib dib ǃaroma. 28 Xawe toroǃkhamaogu di ǃâsa xu ǃKhūb di ǃgôasib ǃaroma hâ ǁgui-aimarimatares ase mâ korokaidisi ǃkhōsaben hoana xu ǀgui-e ǃkhō-oa tsî ǁkhās ǁkhāsa goman, dâukin, gūn tsî pirin ǀkha dī. 29 ǁÎna ǀō-aisa mās, ǃKhūb di ǃgôasib ǃaroma ra ǁguibahes ase prister Eleasara mā. 30 ǃGau ra ǃâb ǀhûhâsib ra māheba xu mâ korodisi ǃkhōsabena xu ǀgui-e ǃkhō-oa tsî ǁkhās ǁkhāsa goman, dâukin, gūn tsî pirin ǀkha dī. ǁÎna Leviǁîn ǃKhūb Tentommi di ǃereamsa ūhâna mā.” 31 Moseb tsî Eleasar hâkha ge ǃKhūb ge mîmā khan hoana ge dī.
32-35 Sao ra xūn ge toroǃkhamaogu xa ǁîgu ge ūbasen xūn ǀkha ǀhao hâse ge ǁkhâuǁnâhena: ǃNanikaidisi tsî hûdisikoroǀaǀoadisi gūn tsî pirin, hûdisiǀgamǀaǀoadisi goman, ǃnanidisiǀguiǀaǀoadisi dâukin tsî ǃnonadisiǀgamǀaǀoadisi oaxaedi tsîna. 36-40 ǃKhare ǃâb toroǃkhamaogu dib ge ǃnonakaidisi tsî ǃnonadisihûǀaǀoadisi tsî korokaidisi gūn tsî pirin, xawen ge ǁîna xu ǃnanikaidisi hûdisikoroǀa ǀgoana ǃKhūb di ǃgôasib ǃaroma hâ ǁgui-aimaris di ge i; ǃnonadisiǃnaniǀaǀoadisi gomana toroǃkhamaogu ǃaroma, xawen ge ǁîna xu hûdisiǀgamǀa gomana ǃKhūb di ǃgôasib ǃaroma hâ ǁgui-aimaris di ge i; ǃnonaǀoadisi tsî korokaidisi dâukina toroǃkhamaogu ǃaroma, xawen ge ǁîna xu ǃnanidisiǀguiǀa dâukina ǃKhūb di ǃgôasib ǃaroma hâ ǁgui-aimaris di ge i; tsî disiǃnaniǀaǀoadisi oaxaede toroǃkhamaogu ǃaroma, xawe di ge ǁîde xu ǃnonadisiǀgamǀade ǃKhūb di ǃgôasib ǃaroma hâ ǁgui-aimaris di ge i. 41 ǁNātib ge Moseba ǃKhūb ge mîmā khami Eleasara ǀō-aisa mās ase ǁgui-aimarisa ǃKhūb di ǃgôasib ǃaroma ge mā.
42-46 ǀHûhâsib di ǃâs ge toroǃkhamaogu di ǃâs ǀkha ge ǀguitikō i: ǃNonakaidisi tsî ǃnonadisihûǀaǀoadisi gūn tsî pirin, ǃnonadisiǃnaniǀaǀoadisi goman, ǃnonadisiǀoadisi tsî korokaidisi dâukin, tsî disiǃnaniǀaǀoadisi khoen tsîna. 47 Nē ǃâs ǀhûhâsib ra māhesa xub ge Moseba mâ korodisi ǃkhōsaben hoana xu tsî ǁkhās ǁkhāsa goman, dâukin, gūn tsî pirina xu ǀgui-e ū tsî ǃKhūb ge mîmā khami Leviǁîn, ǁîb Tentommi di ǃereamsa ge ūhâ ina ge mā.
48 ǁNās khaoǃgâ gu ge toroǂnubide ge ǃkhōdana hâ i danakhoega Moseb tawa sī, 49 tsî ge ǃnuri: “Sige ǂgaeǂguis ǃnaka ge hâ i toroǃkhamaogu hoaga ge go ǃgôa, xawe ge ge ǀguib âgu tsîna ǁkhui tama hâ. 50 ǁNā-amaga ge ge mâb hoab ge ūhâ i ǃhuniǀuri-anisenxūn, ǃganudi, ǁkhaisaradi, ǀkhunuǂnûidadi, ǂgaeradi tsî karagu tsîna go hā-ūba tsi. Nēn hoana ge ge ǃKhūb ǃaroma ra ǁguiba, îb ǁîba sige ûiba sâu.” 51 Moseb tsî Eleasar hâkha ge hoaraga ǃhuniǀuri-anisenxūn hoana ge ǃkhōǃoa. 52 Toroǃkhamaogu ǂnubidi di ǂgaeǂgui-aogu ge ǁguiba xūn hoan ge ǀgamkaidisi kiloxramga ge ǃgom i. 53 Toroǃkhamaogu ge ǁkhâuǁnâ gu ge xūna ge ūbasen. 54 Moseb tsî Eleasar hâkha ge ǃhuniǀurib hoaba ǃKhūb di Tentommi tawa ge sī-ū kai, ǃKhūb nî Israelǁîn ûiga sâuse.
Ovaisraeli tava taataa Ovamidian
1 NOmwene okwa popya naMoses ndee ta ti: 2 “Kwatela Ovamidian onghone omolwOvaisraeli, opo nee ove to ka ongelwa kovakwanepata loye.”
3 Opo nee Moses okwa lombwela ovanhu ndee ta ti: “Ovalumenhu vomokati keni nava longekidilwe oita, opo va shiive okuhomona Ovamidian ndele va fikife etokolonghone lOmwene kOvamidian. 4 Nye mu nokutuma koita yOvamidian ovalumenhu eyovi limwe vomomapata aeshe aIsrael.” 5 Opo nee momayovi Ovaisraeli mepata keshe mwa dja eyovi limwe, hano omayovi omulongo naavali, ava va longekidilwa oita. 6 Ndele Moses okwe va tuma koita, eyovi limwe lomepata keshe, vo pamwe naPinehas, omona womupristeli Eliaser, koita pamwe noinima iyapuki nomanghuma onghuwo. 7 Ndele vo ova tondokela Midian, Omwene ngaashi a lombwela Moses, ndele vo ova dipaa ovalumenhu aveshe. 8 Mokati kovadipawa vakwao va dipaa yo eehamba dOvamidian: Evi naRekem naSur naHur naReba, eehamba nhano daMidian. Vo ova dipaa yo Bileam yaBeor neongamukonda. 9 Ndelenee ovana vaIsrael va kufa ovakainhu Ovamidian nounona vavo eenghwate, ndele va hakana po eendongi davo adishe noimuna yavo aishe nemona lavo alishe. 10 Navali va xwika po nomundilo oilando yavo aishe neenhele davo dokukala mo neenhanda davo adishe. 11 Ndele va kufa oihakanwa aishe noixuulwa aishe, ovanhu noinamwenyo. 12 Ndele va eta eenghwate monhanda noixuulwa noihakanwa kuMoses nokomupristeli Eliaser nokeongalo lovana vaIsrael komaluhaela aMoab puJordan monhele ya shaama naJeriko.
13 Ndele Moses nomupristeli Eliaser novakulunhu aveshe veongalo ve ke va shakeneka pondje kombada yonhanda, 14 Moses okwa handukila ovakulunhu vomatanga, ovakulunhu vomayovi novakulunhu vomafele, ava va dja koita. 15 Ndele Moses okwe va lombwela ta ti: “Ovakainhu aveshe mwe va xupifa po ve nomwenyo? 16 Taleni ovo tuu ovo opapukululo laBileam, va pukifa ovana vaIsrael ve liteeke Omwene moshinima shaPeor, oshiponga opo sha kala meongalo lOmwene. 17 Hano dipaeni po oulume aveshe vomokati kounona. Dipaeni yo omukainhu keshe ou a nangala nomulumenhu. 18 Ndelenee ounona oukadona aveshe ava inava nangala nomulumenhu ve lixupifileni. 19 Ndelenee nye vene kaleni omafiku aheyali pondje yonhanda. Keshe ou a dipaa omunhu nakeshe ou a kuma omudipawa, nye mu nokulifetifa mefiku etitatu nomefiku etiheyali, onye vene neenghwate deni. 20 Noshikutu keshe nashi koshwe nosho yo oshinima keshe shoshipa naaishe ya tungwa nolududi loshikombo noshinima keshe shoshiti.”
21 Nomupristeli Eliaser okwa lombwela ovakwaita ava va ile koita, ndee ta ti: “Oyo hano onghedimhango Omwene e i lombwela Moses. 22 Ashike oshingoldo noshisiliveli, oshikushu noshivela, oikesha noholo 23 noshinima keshe itashi tila omundilo, mu noku shi endifa momundilo, ndee tashi ka kala sha yela. Ndele shi nokuyelifwa yo nomafetifomeva. Ndelenee ashishe eshi tashi tila omundilo, shi nokweendifwa momeva. 24 Nye mu nokukosha yo oikutu yeni mefiku etiheyali opo nee tamu kala mwa yela. Opo nee tamu dulu okuuya mo monhanda.”
Oixuulwa tai tukulwa
25 Omwene okwa popya vali naMoses ndee ta ti: 26 “Nye nomupristeli Eliaser novakulunhu vomepata vomeongalo, valeni oixuulwa aishe, ovanhu noimuna. 27 Noixuulwa i tukulila ava va ile koita, ava va fikama keshivo neongalo alishe. 28 Ndele movakwaita ava va ile koita kufa kuvo efendelo lOmwene oshitukulwa shimwe shomoitukulwa omafele atano, ovanhu neengobe neendongi needi. 29 Li kufa moshitukulwa shavo u li yandje komupristeli Eliaser oshaliyambo kOmwene. 30 Ndele kufa mo moshitukulwa shovana vaIsrael oshitukulwa shimwe shomoitukulwa omilongo nhano, movanhu, meengobe, meendongi, meedi, moinamwenyo aishe. Ndele u noku i yandja kOvalevi ava hava diinine oshilonga metwali liyapuki lOmwene.”
31 Ndele Moses nomupristeli Eliaser osho va ninga Omwene ngaashi a lombwela Moses. 32 Noixuulwa, oshixupe shoihakanwa ovakwaita va kufa, oya li eedi omayovi omafele ahamano nomayovi omilongo heyali naatano, 33 neengobe omayovi omilongo heyali naavali, 34 neendongi omayovi omilongo hamano nalimwe, 35 novanhu nokutya, oukadona ava inava nangala nomulumenhu, vo aveshe va li omayovi omilongo nhatu naavali. 36 Ndele etata, nokutya oshitukulwa shaava va ile koita, omuvalu washo eedi omayovi omafele atatu nomayovi omilongo nhatu naaheyali nomafele atano. 37 Nefendelo lavo kOmwene la li eedi omafele ahamano nomilongo heyali nanhatu. 38 Neengobe da li omayovi omilongo nhatu nahamano. Nefendelo lavo kOmwene la li omilongo heyali nambali. 39 Neendongi da li omayovi omilongo nhatu nomafele atano. Nefendelo lavo kOmwene la li omilongo hamano naimwe. 40 Novanhu va li omayovi omulongo naahamano, nefendelo lavo kOmwene ovanhu omilongo nhatu navavali. 41 Ndele Moses okwa yandja komupristeli Eliaser efendelo olo la pangelelwa Omwene oshaliyambo, Omwene ngaashi a lombwela Moses.
42 Ndele metata lovana vaIsrael olo Moses a li e va tukulila lomwaashi shovakwaita, 43 netata tali i keongalo ola li eedi omayovi omafele atatu nomayovi omilongo nhatu naaheyali nomafele atano, 44 neengobe omayovi omilongo nhatu nomayovi ahamano, 45 neendongi omayovi omilongo nhatu nomafele atano, 46 novanhu omayovi omulongo naahamano. 47 Metata eli tali i kovana vaIsrael Moses okwa kufa mo oshitukulwa shimwe shomoitukulwa omilongo nhano movanhu nomoinamwenyo ndele ye e i pa Ovalevi, ava hava diinine oshilonga petwali liyapuki lOmwene, Omwene ngaashi a lombwela Moses.
48 Opo nee ovakulunhu vomayovi omatanga ovakwaita, ovakulunhu veyovi novakulunhu vefele ove uya kuMoses, 49 ndee tava ti kuMoses: “Ovapiya voye ova vala omuvalu aushe wovakwaita ava va kala mepangelo letu, ndele inatu yongola nande umwe. 50 Onghee hano keshe umwe womufye ta etele Omwene eyambo, oshingoldo e shi mona: oiposhe noingoldo, ouvela, oulinga, omangola, noulenga vopofingo, opo tu limonene ekwatakanifo koshipala shOmwene.”
51 Opo nee Moses nomupristeli Eliaser va tambula kuvo oshingoldo, oinima i lili nai lili ya longekeka. 52 Noshingoldo ashishe sheeshaliyambo, vo ve di etele Omwene osha li eekilograma omafele avali da yandjwa kovakulunhu veyovi nokovakulunhu vefele. 53 Ovakwaita ove litinhila oixuulwa. 54 Osho ngaha hano Moses nomupristeli Eliaser va tambula oshingoldo kovakulunhu veyovi nokovakulunhu vefele, ndele ve shi twala metwali leongalo, ovana vaIsrael opo va dimbulukiwe koshipala shOmwene.