Eliab tsî Baali tsîkha di kēbo-aogu
1 ǂOmxa ǁae-i khaoǃgâ, ǃnonaǁî kurib ǀkhurub dib ǃnâb ge ǃKhūba Eliab ǃoa ge mî: “ǀApiba ta ra hā kai ǂgao xuige ǃgû, î Axab ai sī ǁgausen.” 2 Ob ge Eliaba Axab ǁga ge ǃgû.
Kai ǃâtsūǀkhāb ge noxopa Samarias ǃnâ ge hâ i, 3 ǁnā-amagab ge Axaba gao-ommi mûǂamaob Obadjaba ge ǂgai. Obadjab ge ǃKhūba ǂgomǂgomsase gere ǃoaba 4 tsî Isabels ge ǃKhūb di kēbo-aoga gere ǃgam, o ǀguikaidisi kēbo-aoga ū, ǁîga korodisi korodisise ǀgoraǂgā, ǁhoakha ǃnâ gaugau tsî ǂû-i tsî ǁgam-i tsîna gere mā. 5 Axab ge Obadjab ǃoa ge mî: “ǃHūba ǃgûǃnâ, î ǀaudi hoadi tsî ǃāgu hoagu tawa kō, ǀnîsi khom ǀgâna nî hōsa hān tsî mulin tsîna khom ûitsamase nî ūhâse, o i ge ǀnîna khom nî ǃgam ǃkhaisa ǂhâbasa tide.” 6 Tsî kha ge ǁîkha ǃnâ, mâ ǀkhāb ǃhūb dibab tariba nî ūsa ǁnâugu tsî mâb hoaba ǁîb daoba ǀguri ge ǃgû.
7 Obadjab ge garub a hîa ǃnapetamase Eliab ǀkha ge ǀhao. ǁÎb ge Eliaba mûǃā, ǁîb aiǃâ ǃgamǃgâ tsî “Sats kom Eliatsao” ti ge mî.
8 Ob ge Eliaba “Î, ǁîta ge” ti ge ǃeream. “ǃGû, î sa ǀhonkhoeba nēpa ta hâ ǃkhaisa sī mîba.”
9 Xaweb ge Obadjaba ge mî: “Tare-e ta tsūdī hâ, ots ǃgam teb nîga Axab ai ra māǁnâ te? 10 ǃKhūb, sa Elob a ûitsama ǃkhais ao, gao-aob ge mâ ǁaes tsî gaosib hoab ǃnâ satsa gere ôa, tsî ǁnāpats a ǀkhai tin ga mî, ob ge ǁîna amasets ǁnāpa hâ tama ǃkhaisa gere nū kai. 11 Tsîts ge nēsi tita ǁîba nēpats hâ ǃkhaisa sī nî mîba ǃkhaisa ra ǂhâba? 12 Tita ga ǃgû, ob ga ǃKhūb di gagaba satsa ǀū ta a ǃkhai-e ǃoa ūbē, tsîb ga Axaba nēpats hâ ti ta ga mîba bi xawe hō tsi tama io, ob ge nî ǃgam te. Tita ge ǃKhūba ǂkham ta asa xu ra ǀgoreǀî. 13 Mîbahe tamats hâ, Isabels gere ǃKhūb di kēbo-aoga ǃgam, o ta ge ǀguikaidisigu ǁîgu diga, korodisiga ǀgui ǁhoab ǃnâ gaugau, korodisiga nau ǁhoab ǃnâ gaugau tsî ǁîga ǂû-i tsî ǁgam-i tsîna gere mā ǃkhaisa? 14 Tsîts nēsi tita Axab ǃoa ra sî, ǁîba ta nēpats hâ ti sī nî mîbase? ǁÎb ge tita nî ǃgam.”
15 Ob ge Eliaba “ǃKhūb Hoaǀgaixab ǁîb di ǃoabas ǃnâ ta mâb a ûitsama ǃkhais ao ta ge tita nētsē ǁîba nî ǁgausen” ti ge ǃeream.
16 Ob ge Obadjaba Axab ǁga ǃgû tsî ǁîba sī ge mîba tsîb ge Axaba Eliab ǁga ge hā. 17 Tsî Axab ge Eliabab ge mû, o ǁîb ǃoa “Satsa kha nē Israeli ǃnâ ǃgomsiga ra ǃaromatsa?” ti ge mî. 18 Ob ge Eliaba “Ti tama ta ge, xawe sats tsî sa ǀaokhoen tsîdu ge ǃKhūb di mîmāde ǁnâuǀnamoǃnâ tsî du ge Baali īga ǀgoreǀîs ǀkha nē ǃkhaisa ge ǃaroma. 19 Nēsi ǁnâi Israelǁaes hoasa Karmelǃhommi ai ǂgaiǀhaoǀhaoba te, î ǁkhāti ǁnā hakakaidisi tsî korodisi kēbo-aogu Baali digu tsî hakakaidisi kēbo-aogu ǁgôa-elos Aseras digu, Isabels xa ra ǂûmāhegu tsîna hā-ū.”
20 Ob ge Axaba sî tsî Israelǁîn hoan tsî kēbo-aogu tsîna Karmelǃhommi ai ge ǀhaoǀhao. 21 Tsîb ge Eliaba ǁîn hoan aiǃâ sī mâ tsî “Mâǁaeb kōse du kha nî ǀgamǂâixa? ǃKhūb nî Elos kao, ǁnâi ǁîba sao; tsî Baali nî ǁîs karao, ǁnâi ǁîba sao” ti ge mî, xawes ge ǁaesa xū-i xare-e ǃeream bi tama ge i. 22 Ob ge Eliaba ge mî: “Tita ǀguita ge ǃKhūb di kēbo-aose ǃgau hâ, xawe nēpa gu ge hakakaidisi kēbo-aogu Baali diga hâ. 23 ǀGam ǁgōkha hā-ūba ge, î gu Baali kēbo-aoga ǀguiba ū, ǃâdi ǃnâ ǃgaoǃā tsî ǀaen ai ǁgui, xawe gu tā ǀaesa khau. Tita ge ǁkhās ǁkhāsa nau ǁgōb ǀkha nî dī. 24 Baali di kēbo-aoga a gu ǁîgu eloba ǂgaiǀî; tita ge ǃKhūba nî ǂgaiǀî tsî ǁnāb, ǀaes ǀkha ga ǃereammi ge a ama Elo.”
Os ge ǁaes hoasa nē ǃkhaisa ge ǃkhō-am.
25 Ob ge Eliaba Baali di kēbo-aogu ǃoa ge mî: “Sago ǂgui go a xuige ǀgui ǁgōba ǁhûiǂuibasen tsî ǁîba aibe aiǂhomi, î go ǁnās khaoǃgâ sago eloba ǂgaiǀî, xawe tā ǀaesa khau.”
26 O gu ge māhe gu ge ǁgōba ū, ǁîba aiǂhomi tsî Baala ǁgoagasa xu tsēǃgâǁaeb kōse ge ǂgaiǀî. ǁÎgu ge “Baaltse, ǃeream ge re” ti mî tsî altars hîa gu ge ǂnubis ǂnamipe gere ǂnā, xawe i ge ǃeream-i xare-e hā tama ge i.
27 Tsēǃgâǁaexa i ge ob ge Eliaba ǁîga ǃhō tsî ge mî: “ǃGarise ǀgore re, elob kom ǁîbao. ǀNîsib ge ra ǂâiǂâisen, tamas ka io a ǀhabe, tamas ka io daob ai hâ, tamas ka iob ge ǀnîsi ǁom hâ tsî aibe nî ǃnoaǂkhai.” 28 O gu ge ǃgarise ǂgai tsî ǁîn di ǁnaetiba ǃoa gôagu tsî ǁhâigôagu ǀkha, ǀaob ǁîga xu nî dâuse gere ǃgaosen. 29 Tsēǃgâǁaeb ge ǃkharu tsî ǃuiǁguibas ǁaeb ge hās kōse gu danaǀgaru hâ khami gere tanisen, xawe i ge ǃeream-i xare-e ge ǀkhai i tsî ǀō-i xawe-i tsîna ge ǁnâusen tama hâ i.
30 Ob ge Eliaba ǁaes hoas ǃoa “ǀGūse du tita tawa hā re” ti ge mî, on ge hoatsama ǁîb tawa hā ge mâ. Ob ge ǃKhūb di altars, khôaǁnâhe ge hâsa ge kurutsoatsoa. 31 ǁÎb ge disiǀgamǀa ǀuide ge ū, ǀgui ǀuisa mâ ǃhaos Jakob dis hoas ǃaroma; Jakob ǁîb xab ge ǃKhūba “Sats ge Israel ti nî ǀonǂgaihe” ti a mîba. 32 ǁNā ǀuidi ǀkhab ge ǃKhūb di altarsa ge ǂnubikhâi tsîb ge altars ǂnamipe ǁaubexa disihakaǀa litergu ǁgam-e ū ǁkhā āba ge khao. 33 ǁNās khaoǃgâb ge ǀaena altars ai ǁgui, ǁgōba ǃâdi ǃnâ ǃgaoǃā tsî ǀaen ai ǁgui tsî “Haka xapaga ǁgam-i ǀkha ǀoaǀoa, î ǁî-e khauǁguibas tsî ǀaen tsîn hoan ai ǁhōǂui” ti ge mî. Tsî ǁnātin ge dī, 34 ob ge “ǁKhawa dī” ti ge mî tsîn ge ǁkhawa ge dī. Ob ge “ǁKhawa ǃnonaǁî ǃnāsa dī” ti ge mî tsîn ge ǁkhawa ǁnāti ge dī. 35 Tsî-i ge ǁgam-e altarsa xu ǁhōxūsen tsî altars ǂnamipe hâ āb tsîna ge ǀoaǀoa.
36 ǃUiǁguibas ǁaeb aib ge kēbo-aob Eliaba ǀgūse altars tawa hā tsî ge mî: “ǃKhūtse, Abrahammi, Isaki tsî Israeli di Elotse, sats Israeli ǃnâ a Elo tsî tita a sa ǃgā tsî nēn hoana sa mîmās ai goro dī ǃkhaisa as nētsē ǂansa. 37 ǃEream te re ǃKhūtse, ǃeream te re, îs nē ǁaesa ǂan, sats ǃKhūts a Elo tsî sats ǂûts go ǁîna sats ǃoa ǃhobasen kai ǃkhaisa.”
38 Ob ge ǃKhūba ǀaesa ge sî tsîs ge ǁguibas, ǀaen, ǀuidi tsî ǃhūb tsîna ǂhubi tsî āb ǃnâ ge hâ i ǁgam-i tsîna ge ǂnâ kai. 39 Tsî khoen ge nē ǃkhaisan ge mû, o ǃgamǃgâ hâse ǁnāǁgoe tsî “ǃKhūb ge a Elo, ǃKhūb ge a Elo” ti ge mî.
40 Ob ge Eliaba “Baali di kēbo-aoga ǃkhō, ab ǀguib tsîna tā ûiǂoa” ti ge mî. Tsî khoen ge ǁîgu hoaga a ǃkhō, ob ge Eliaba ǁîga Kisonǃārob ǁga ǂgaeǂguiǁgôa tsî ǁnāpa ge ǃgam.
ǀKhurub di ǀams
41 ǁNās khaoǃgâb ge Eliaba Axab ǃoa ge mî: “ǀNanub ra hā khami ra ǀō xuige ǃgû, îts sī ǂû.” 42 Tsî Axab sī ra ǂû hîab ge Eliaba Karmelǃhommi ǀgapiseb kōse ǃapa, danas âb ǁgoara ǁaegu hâse ǃhūb kōse ǃgamǃgâ 43 tsî ǃgāb âb ǃoa “ǃGû, î huribǀkhāb ai sī kō” ti ge mî.
Ob ge ǃgāba ǃgû tsî sī kō tsî “Xū-e ta mû tama” ti ge mî. Hû ǃnādi kōseb ge Eliaba ǃgāba ge sî îb sī kō. 44 Tsî hûǁî ǃnās aib ge oaǀkhī tsî “ǂKhari ǃâuro-i, khoe-i ǃommi kō ro-i huriba xu ra ǂoaxa ǃkhaisa ta ge ra mû” ti ge mî.
Ob ge Eliaba ǃgāb âba ge mîmā: “Gao-aob Axab ǃoa ǃgû, îts ǁîba mîba, îb ǀnanus xab nî ǁkhaehes aiǃâ, kunis âb ai ǂoa tsî ǃnari-oa.”
45 ǃNubu ǁaerob ǃnâb ge ǀhomma ǂnū ǃâudi xa ge ǀoa; ǂoab ge ge ǃgomtsoatsoa tsî i ge ǀgaisase ge ǀapi. Axab ge torokunis âb ai ǂoa tsî Jesreels ǁga ge ǃnari. 46 ǃKhūb di ǀgaib ge Eliaba ge hāǂam tsîb ge sarab âba ǃgaekhâi tsî Jesreels kōse Axab di kunis ais ai ge ǃkhoe.
Elia novaxunganeki vaBaal
1 Ndele eshi pa pita efimbo lile, momudo omutitatu, ondjovo ei yOmwene ye uya kuElia ndele tai ti: “Inda, u ka monike kuAhab, opo Ame ohandi ka lokifila edu odula.” 2 Ndele Elia okwa ya a ka monike kuAhab. Nondjala ya li idjuu muSamaria. 3 Ndele Ahab okwa ifana Obadja, ou okwa li omukulunhu wongulu yohamba. Ndelenee Obadja okwa li omulumenhu ha tila shili Omwene. 4 Osheshi Isabel, eshi a dipaa ovaxunganeki vOmwene, Obadja okwa kufa ovaxunganeki efele limwe nokwe va holeka mo, ovalumenhu omilongo nhano mekololo limwe, novakwao omilongo nhano mekololo li lili, nokwe va xupififa omungome nomeva. 5 Ndele Ahab okwa lombwela Obadja: “Fikama, u ka ende noshilongo keefifiya adishe nokomilonga adishe. Kashiimba hatu ka mona omwiidi, tu xupife eenghambe nomamula a kale e nomwenyo, tuha pumbwe okudipaa po oimuna.” 6 Ndele va tukula oshilongo opo keshe tuu a konge mombinga yaye. Ahab okwa enda nondjila imwe, naObadja okwa enda nondjila ikwao.
7 Fimbo Obadja ta ende nondjila, ohaluka, Elia te mu shakeneke. Ye eshi e mu dimbulukwa, ota wile poshi oshipala shaye pedu ndele ta pula: “Oove tuu shili, omwene wange Elia?” 8 Ndele oye ta ti: “Aame ou. Inda u ka lombwele omwene woye u tye: ‘Elia opo e li.’ ” 9 Ndelenee ta pula: “Ame nda nyona shike, ove eshi ho yandje omupiya woye meke laAhab a dipae nge? 10 Oshili ngaashi Omwene Kalunga koye e nomwenyo, kape na nande oshiwana ile oshilongo oko omwene wange ina tuma ko oku ku konga. Ndele eshi pa nyamukulwa: ‘Ke po apa,’ opo nee ye a anifa oshilongo ile oshiwana nokutya, ove ino monika. 11 Ndele paife to lombwele nge: ‘Inda u ka lombwele omwene woye: “Elia opo e li!” ’ 12 Kandi shii apa Omhepo yOmwene tai ku twala ngeenge handi di po pwoove, ndele ngeenge handi i ndi hepaululile Ahab, ndele ye ite ku mono, opo nee ta dipaa nge. Ndele omupiya woye okwa kala ha tila Omwene okudja kounyasha waye. 13 Omwene wange ino shi hepaululilwa mbela osho nde shi ninga, Isabel eshi a dipaa ovaxunganeki vOmwene: Omwene, nhumbi nda holeka ovaxunganeki omilongo nhano na vavali omilongo nhano mekololo, ndele nde va palulifa omungome nomeva? 14 Ndele paife to ti: ‘Inda, u ka lombwele omwene woye: “Tala, Elia opo e li,” ’ opo nee ta dipaa nge.” 15 Ndelenee Elia ta ti: “Oshili, ngaashi Omwene womatanga ovakwaita e nomwenyo, koshipala shaye ame handi kala ofika, onena eli handi ke mu lihololela.” 16 Opo nee Obadja a ya a ka shakeneka Ahab nokwe shi mu hepaululila. Opo nee Ahab a ya a ka shakeneke Elia.
17 Ndele Ahab eshi a mona Elia, Ahab te mu pula: “Oove tuu ou ho twala Israel momupya?” 18 Opo nee ta nyamukula: “Haame nda twala Israel momupya, ndelenee ove neumbo loye, nye eshi mwa efa oipango yOmwene ndele mwa shikula ooBaal. 19 Tuma hano paife u shive Ovaisraeli aveshe va ongale komhunda yaKarmel, nosho yo ovaxunganeki omafele ane nomilongo nhano vaBaal novaxunganeki omafele ane vaAsera, ava hava li poshililo shaIsabel.” 20 Ndele Ahab okwa tuma ko ndele ta ifana ovana aveshe vaIsrael novaxunganeki ve uye komhunda yaKarmel. 21 Ndele Elia okwa ehena kovanhu aveshe ndele ta ti: “Fiyo onaini tamu tengaukile kombinga nombinga? Omwene ngeenge Oye Kalunga, mu shikuleni, ndelenee Baal ngeenge oye kalunga, mu shikuleni.” Ndelenee ovanhu inave mu nyamukula sha. 22 Opo nee Elia ta ti kovanhu: “Ame andike nda xupa po movaxunganeki vOmwene, fimbo ovaxunganeki vaBaal ve li omafele ane nomilongo nhano. 23 Ndelenee tu peni eengobe mbali deemhedi. Naave lihoololele tete ongobe imwe yomhedi noku i shashaula noku i tula koikuni, ndelenee vaha shakale omundilo. Ame ohandi ka toma ongobe ikwao yomhedi noku i tula koikuni, ndele itandi ka shakala omundilo. 24 Opo nee nye ifaneni hano edina lakalunga keni, naame ohandi ka ifana edina lOmwene; ndele Kalunga ou ta nyamukula nomundilo. Oye Kalunga.” Novanhu aveshe va nyamukula, tava ti: “Ondjovo oyo ya wapala.”
25 Ndele Elia okwa lombwela ovaxunganeki vaBaal ta ti: “Lihoololeleni ongobe imwe yomhedi ndele i tomeni tete, osheshi onye vahapu. Ifaneni hano edina lakalunga keni, ndelenee inamu tema omundilo.” 26 Ndele va kufa ongobe oyo yomhedi, ve i pewa ndele ve i toma, ndele va ifana edina laBaal okudja ongula fiyo pokati komutenya, ndele tava ti: “Akutu Baal, tu nyamukula!” Ndelenee inapa holoka nande ondaka ile ou ta nyamukula. Ndele venya va nhukaanhukila nokudingilila oaltari ve shi ninga. 27 Ndele pokati komutenya Elia okwe va sheka ndele ta ti: “Ifaneni pombada. Oye tuu kalunga. Ndelenee kashiimba ye e noupyakadi ile okwa dja po, ile e li mondjila. Kashiimba ta kofa ndele e nokududuluka po.” 28 Ndele va ingida pombada ndele panghedi yavo ve lilengula nomaongamukonda fiyo ohonde ya tika muvo. 29 Ndele etango eshi la dja pokati komutwe, ova hangika komhepo yepwiduko fiyo okefimbo olo eendjayambo tadi yambwa. Ndelenee inapa holoka nande ondaka ile ou ta nyamukula, kape neudo.
30 Opo nee Elia ta ti kovanhu aveshe: “Eheneni oku kwaame.” Novanhu aveshe va ehena kuye. Nokwa tungulula oaltari yOmwene ya li ya hanaunwa po. 31 Opo nee Elia a kufa omamanya omulongo naavali pamuvalo womapata ovana vaJakob, ou a uda ondjovo ei yOmwene: “Israel, olo edina loye.” 32 Nokwa tunga oaltari yomamanya medina lOmwene. Opo nee a fa omukangha tau dingilile oaltari, wa li u fike peelita omulongo nanhee. 33 Nokwa tula ko oikuni koshiyambelo, nde ta shashaula ongobe yomhedi moinhimbu, nokwa tula ombelela kombada yoikuni. Nde ta ti: “Yadifeni oiyuma ine omeva, mu a tile keyambo nokoikuni.” Ndele osho va ninga. 34 Nokwa tya: “Shi ningeni olutivali.” Ndele ve shi ninga lutivali. Natango ta ti: “Shi ningululeni natango.” Ndele ve shi ninga lutitatu. 35 Opo nee omeva a tondoka kombinga nombinga yoaltari. Omukangha yo e u yadifa nomeva.
36 Ndele otundi eshi ya fika, eendjayambo da li di nokuyambwa, omuxunganeki Elia okwa ehena ko ndele ta ti: “Omwene, Kalunga kaAbraham, Isak naJakob, nena eli liholola kutya oove Kalunga wa kala muIsrael, naame omupiya woye ndele oinima aishe ei nde i ninga pandjovo yoye. 37 Omwene, nyamukule nge, opo ovanhu ava va koneke kutya, Oove Omwene Kalunga, ndele Ove to alula omitima davo.” 38 Opo nee omundilo wOmwene wa wila poshi ndele tau xwike po exwikiloyambo noikuni nomamanya, nedu, heeno, tau lafa omeva a li momukangha. 39 Ovanhu aveshe eshi ve shi mona, va wila eombe ndele tava ti: “Omwene Oye Kalunga! Omwene Oye Kalunga!” 40 Ndelenee Elia ta ti kuvo: “Kwateni ovaxunganeki vaBaal. Nande umwe muvo ina ya onhapo.” Ndele Elia okwe va twala kokamulonga kaKison ndele te va dipaele ko.
41 Ndele Elia okwa lombwela Ahab: “Fikama, lya, u ka nwe, osheshi oshihomo shodula tashi udika nokuli.” 42 Opo nee Ahab a fikama a lye ndele a nwe. Ndelenee Elia okwa londa koxulo yaKarmel ndele te linyongamene nokwa twa oshipala shaye pokati keengolo daye. 43 Opo nee ta ti komupiya waye: “Londa ko u ka taalele langhele kefuta.” Ye okwa londa ndele ta liamene ko, ndelenee ta ti: “Kaku na sha!” Oye kwa tya: “Shuna ko vali! Osho ngaha luheyali.” 44 Eshi ye okwa ya ko lutiheyali, omupiya ta ti: “Tala, okalemo kanini ke fike peke lomulumenhu, take litumbu mefuta.” Opo nee ye ta ti: “Fikama, inda u ka lombwele Ahab: ‘Manga etemba loita u ye, opo odula ihe ku kelele.’ ” 45 Ndelenee opo tuu opo eulu alishe la uvikwa koilemo nomhepo. Odula inene ya pauka. Ndele Ahab okwa londa metemba ndele ta i kuJisreel. 46 Ndelenee eke lOmwene la li kombada yaElia, onghee ye e limanga moshiya ndele ta tondoka, a pita komesho aAhab fiyo okuJisreel.